Po neuspehu na avstrijskem Štajerskem nov poskus uzakonitve sporne himne

Svobodnjaki (FPÖ) in ljudska stranka (ÖVP) so v torek na avstrijskem Štajerskem v deželni ustavni odbor vložili predlog za dopolnitev zakona o deželnih simbolih. V njem so trenutno navedeni trije štajerski simboli: deželni grb s štajerskim panterjem in vojvodskim klobukom, deželni barvi belo-zelena in deželni pečat, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Odločitev o dopolnitvi zakona z vključitvijo sporne himne Dachsteinska pesem (Dachsteinlied) bi lahko bila v deželnem parlamentu sprejeta v juliju. Za sprejetje v 48-članskem parlamentu je dovolj navadna večina, pri čemer imata vladajoči stranki 30 poslancev.

Opozicijo je predlog koalicije razburil in zahteva javno presojo tega zakona.

Predlog o himni je štajerska deželna vlada pod vodstvom skrajno desnih svobodnjakov razgrnila ob prevzemu oblasti decembra lani. Sprva so želeli himno vpisati v deželno ustavo, a je to prejšnji teden opozicija preprečila.

Himna je za Slovenijo sporna, ker v delu besedila, ki izvira iz 19. stoletja, opeva ozemlje avstrijske Štajerske, ki da se razteza do bregov Save in Drave, na območje današnje Slovenije.

Do načrtov so bile kritične organizacije slovenske manjšine v Avstriji, pa tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar in zunanja ministrica Tanja Fajon, ki je ob nedavnem obisku na Dunaju izrazila upanje, da bo avstrijska Štajerska opustila sporne načrte o vpisu deželne himne v ustavo.

Publicist in novinar slovenskega sporeda štajerskega deželnega studia ORF Simon Ošlak Gerasimov, ki spremlja slovensko narodno skupnost na avstrijskem Štajerskem, je danes za STA ocenil, da gre pri deželni himni za politično provokacijo, s katero je štajerskemu deželnemu glavarju uspelo pritegniti pozornost medijev.

Ošlak Gerasimov meni, da tovrstne simbolne poteze ne kažejo neposredno na položaj slovenske narodne skupnosti na Štajerskem, temveč gre za širši kontekst odnosa do Slovenije. "Ne bi mešal tematike narodne skupnosti s tematiko te himne. Res pa je, da je štajerska politika dolgo zanemarjala obstoj Slovencev na Štajerskem; a ti časi so mimo," je dejal. Dodal je, da ima slovenska skupnost danes predstavnike v svetovalnih telesih, tudi pri zveznem kanclerju.

Kot ključni izziv za prihodnost slovenske skupnosti na Štajerskem je izpostavil potrebo po sistemski ureditvi pouka slovenščine. "Slovenščina se v Gradcu večinoma izvaja le na prostovoljni osnovi. Imamo popoldanske tečaje na gimnazijah, kjer lahko dijaki maturirajo iz slovenščine, a to ni sistemska rešitev. To bi moralo biti urejeno že v vrtcih in osnovnih šolah, podobno kot na avstrijskem Koroškem."